Zasuki moči v slovenskem športu



Prireditev Športnik leta poleg samega dogajanja in podelitve nagrad vsako leto privablja tudi mnogo znanih imen s sveta športa. Zaradi obveznosti se pogosto zgodi, da so dobitniki nagrad odstotni (letos se prireditve ni udeležil noben od treh prejemnikov nagrad), zato pa imajo več časa zanjo že profesionalno upokojeni športniki.

O pomenu takšne prireditve za bivše športnike smo povprašal biatlonko Tadejo Brankovič: »Pomeni mi predvsem druženje s prijatelji iz športnih krogov. Je priložnost za mreženje in povezovanje. Predvsem si izmenjujemo zgodbe, izkušnje in ohranjamo prijateljske odnose.«

Ob tem pa nas je zanimal njen pogled na trenutno krizo v  slovenskem ženskem biatlonu: »Dejstvo, da nimamo stalne štafete je slabo za sam biatlon in za posameznike, ki s tem izgubljajo priložnosti za tekme in izkušnje. Treba je mlade potisniti v ospredje. Glavni pogoj za to je, da so sami tekmovalci pripravljeni delati in se odrekati. Treba je živeti športno življenje, kar je v sodobnem svetu težko,« je zaključila Brankovičeva.

Odmevnejših rezultatov pa od športne upokojitve Iztoka Čopa nismo videli niti pri veslanju, za Slovenijo v preteklosti enem najtrofejnejših disciplin na olimpijskih igrah. »Uspehe v veslanju lahko še vedno pričakujemo. Znanje je še vedno v Sloveniji. Okolje se je sicer spremenilo od časov moje mladosti, ampak vse, kar potrebujemo za uspeh, je ena vrhunska posadka, da bodo imeli tudi ostali na treningih primerjavo z najboljšimi na svetu. To je bil eden od glavnih razlogov, da sem jaz hitro ujel svetovni vrh,« je dejal Čop.

Podobnih težav kot v biatlonu in veslanju pa slovenska reprezentanca nima pri športnem plezanju, kjer Slovenija spada v sam svetovni vrh. Janja Garnbret, športnica leta 2018, je pri rosnih 19 letih osvojila že skoraj vse, a jo uspehi še vedno ženejo dalje: »Čeprav morda ne izgleda tako, imam še vedno cilje in motivacijo. Lahko si postavljaš majhne cilje. Na primer, da zmagaš na vseh tekmah v letu, to bi bil res nor cilj. Najpomembnejši je napredek. Če vidim, da napredujem, sem zadovoljna,« je povedala Garnbretova.

Slovenija pa že vrsto let žanje uspehe tudi v deskanju na snegu, kjer je najodmevnejše rezultate v zadnjih letih dosegal Žan Košir, ki ima v svoji vitrini tudi že tri olimpijske kolajne. V domači reprezentanci ima s Timom Mastnakom na čelu vse večjo konkurenco tudi v svetovnem pokalu. »Že ko sem bil mlajši, so bili nekateri člani slovenske reprezentance v svetovnem vrhu in sem si želel biti boljši od njih. Mislim, da prav tako sedaj mlajši želijo biti boljši od mene in tako vplivam na njih. Oni pa meni dajejo motivacijo, da se jim ne pustim, da ne odneham in skupaj postanemo čim močnejši,« je dejal Žan Košir.

Ena od mnogih lepot športa je nepredvidljivost. V športih, v katerih so slovenski tekmovalci včasih blesteli, sedaj sploh nimamo predstavnikov in obratno. Ob tem pa nihče ne ve, kdaj bo prišlo do zasuka in kdo ga bo povzročil.

Klemen Verlič

 

Prispevek je nastal na podlagi sodelovanja med Društvom športnih novinarjev Slovenije in Fakulteto za družbene vede v Ljubljani.

No Comments

Be the first to start a conversation

Leave a Comment