Sambo v boju za članstvo v olimpijski družini

Ruska borilna veščina je v prenekateri podrobnosti podobna judu, rokoborbi in veščinam jiu jitsa. Ime je nastalo iz besed SAMobramba Brez Orožja. Entuziasti športnega društva Dinamo iz Moskve so leta 1923 začeli s sistematizacijo nacionalnih borilnih veščin, z željo, da bi v desetih letih okrepili veščine v ruskih vojaških polkih in tudi policijskih enotah. 1935 leta je Sambo, kot samostojna oblika športa, postal redni del izobraževanja vsesplošnega vojaškega pouka.

Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1973 v Teheranu, kjer je tekmovalo 69 športnikov. Rekordno prvenstvo je bilo 2017 v ruskem Sočiju, ko je sodelovalo kar 80 držav. Zadnje prvenstvo je bilo leta 2024 v glavnem mestu Kazahstana Astani.

Mednarodna Sambo zveza se imenuje FIAS in je uspela priti v program 27. letne univerzijade, ki je bila poleti 2013 v ruskem Kazanu. Leta 2018 je Sambo prepoznal tudi mednarodni olimpijske komite, zato so vse sile predsednika, 72 letnega Vasilija Šestakova, ki prihaja iz Sankt Peterburga in sodelavcev usmerjene k naslednjim letnim olimpijskim igram, ki bodo 2028 v Los Angelesu.

Kako vidite razvoj Samba v zadnjih dveh letih?

Vasilij Šestakov: »Naš glavni cilj je, da Sambo postane del olimpijskega programa. Lani je bil Sambo del afriških iger v Gani, kar je za nas ogromen uspeh. MOK nas je prepoznal in uradno potrdil kot športno panogo, akr se mi zdi prav in razumljivo, saj je v tem trenutku 101 država članica FIAS. Še 17 držav je kandidatk, da postane del mednarodne Sambo zveze. Na zadnjem svetovnem prvenstvu so šle v medalje v 25 držav, kar nedvomno priča o razvoju Samba. Ponosni smo tudi na to, da smo se lotili tekmovanja za slepe in slabovidne. Prvi korak smo naredili v Astani. To je bil korak za zgodovino. Tudi v prihodnje želimo vsako naslednje tekmovanje narediti boljše. Vrhunskost nima meja. Za vsakega tekmovalca, za vsako reprezentanco se je potrebno potruditi. Namestitev hrana, pogoji za treninge, spremljanje razvoja in uspehov, vse to mora biti na najvišji ravni, da tekmovalci lahko pokažejo maksimalno znanje in vzdržljivost. Jaz kot nekdanji sambist lahko rečem, da smo zelo enotni in povezani. Drži, da smo na borišču konkurenti, zunaj njega pa zelo dobri prijatelji. Takšna je družina mednarodne zveze FIAS in vseh, ki se ukvarjamo s sambom.«

Lani ste prvič imeli tudi svetovno prvenstvo za slepe športnike. Kakšni so bili odzivi in če morda nameravate vključiti še kakšno kategorijo, ki je že uvrščena v paraolimpijsko družino?

Vasilij Šestakov: »Mi smo trdno odločeni, da bomo našo družino še razširili. Kolikor vem, smo prvi, ki smo slepim slabovidnim omogočili tekmovanje zunaj paraolimpijskih iger. Ta izkušnja je, vsaj kar se borilnih športov tiče, prinesla preskok in izjemen odziv v vseh pogledih. Prenosi tekmovanja so bili na vseh večjih TV kanalih, atletom smo ponudili novo izkušnjo v smislu povezovanja, druženja. Dali smo jim socialno noto, izkušnjo, ki je prej niso imeli možnosti spoznati. Gostili smo svetovnega zvezdnika Fedorja Emlianenka, ki so ga spoznali in se z njim družili prav vsi, ki so bili del svetovnega prvenstva.«

Kako odgovorite tistim, ki vas vprašajo, zakaj si zaslužite biti del olimpijskega programa?

Vasilij Šestakov: »Sambo si vsekakor zasluži biti na programu olimpijskih iger. S Sambom se ukvarjajo v 140 državah, bil je del programa na azijskih, afriških, evropskih in ameriških igrah, bi je del univerzijade, del svetovnih iger borilnih športov. Nekaj največjih imen svetovnega športa kot so Fedor Emilianenko, Khabib Nurmagomedov, Islam Makačev, vsi so postali MMA ikone, so močno prispevali k popularizaciji tega športa. Če primerjamo nekatere športe, ki so danes na programu olimpijskih iger, lahko rečem, da je  Sambo vsaj na tem nivoju atraktivnosti in popularnosti.«

Sambo je del družine športov, ki jih opredeljujemo kot borilni športi. Kje so tiste rezerve ali morda neizkoriščene strategije, ki bi sambu dvignile popularnost kot jo ima boks, judo ali MMA?

Vasilij Šestakov: »Sambo je družina, Družina je moč. Moč je mor. Ta filozofija je naša povezovalna nit in ponazarja enotnost med nami vsemi. Lahko je debata znotraj družinskih članov, lahko je širša polemika v javnosti in vse skupaj naše vezi le še utrjuje. Sambisti po vsem svetu vedo, da vedno lahko računajo na našo športno skupnost. Navzočnost in popularnost borilnih  športov ja povezana s tradicijo in tudi z marketinškimi dejavnostmi. Sambo je v zgodovinskem pogledu relativno mlad šport, ampak z njim se ukvarjajo na vseh celinah, prav tako se širi na vseh kotičkih zemeljske oble.«

Veliko je tekmovanj in še več treningov. Imajo tekmovalci možnost zaslužka, kajti zdi se kot, da je v športnem svetu denarnih nagrad vedno več in več.

Vasilij Šestakov: »Zaslužki so, a ne na vseh tekmovanjih. Na svetovnem prvenstvu se tekmovalci borijo tudi za čim boljše nagrade. Svetel primer je pokal Gagiga Tsarukyana, predsednika olimpijskega komiteja Armenije. Verjamem, da bo v prihodnje še več takšnih tekmovanj. Želimo po poti ustvarjanja odličnih pogojev in iščemo način, ki bi sambu dal privilegij popularnosti nekaterih drugih borilnih športov. Ne smemo pozabiti na velikane tega športa, ki so danes del elitnih borcev v svetu borilnih veščin. Omenil sem nekdanja asa Emilianenka in Nurmagomedova ter današnjih zvezdnikov Makačeva, Golcova, Nemkova in drugih.«