Zagovorniki in nasprotniki zakona o športu soočili mnenja



Predlog zakona o športu, ki je trenutno v javni obravnavi, ima svoje zagovornike kot tudi nasprotnike. Nekateri od njih so svoje predloge in mnenja soočili na okrogli mize Slovenske tiskovne agencije, spregovoril so o ključnih spremembah v primerjavi s trenutno obstoječim zakonom še iz leta 1998.

Zdaj veljavni zakon je bil sprejet marca leta 1998, iz upravljanja s športnimi objekti pa izloča civilno sfero, se pravi klube in društva. Nov predlog zakona je trenutno v javni obravnave, po 8. februarju pa bo šel na vlado in državni zbor.

Na današnji okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije in Društva športnih novinarjev Slovenije v ljubljanskem Maximarketu so direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj in njegova sodelavka Mojca Pečnik Ternovšek, varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj, predsednik paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar, prvi mož Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji športniki, predstavniki javnih zavodov, civilne sfere, novinarji in drugi predstavili svoje poglede in mnenja na predlog zakona v športu.

Direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj je uvodoma dejal: “Vloga država je, da ureja razmerja v družbi, da poizkuša vzpostaviti ravnotežje med deležniki z različnimi interesi. Včasih je treba potegniti črto in vzpostaviti ravnotežje. Na zdajšnji zakon je vezanih 42 drugih zakonov. Posamezna področja so urejena v drugi zakonodaji. Zakon ni samo področje ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, čeprav je to naš krovni zakon, ampak gre v medresorno usklajevanje.”

Njegova sodelavka na direktoratu Mojca Pečnik Ternovšek je skušala v nekaj točkah izpostaviti ključne razlike med starim in novim zakonom, med njimi je možnost oddajanja športnih objektov športnim društvom, uvajanje podlage za zmanjšanje vadnin, če izvajalci dobijo javna sredstva, uvajanje nacionalnih barv reprezentanc … “Bili smo mnenja, da zakon ni slab, odpravljali smo pomanjkljivosti, neustrezno urejene stvari, na področjih, kjer se je izkazala potreba,” je zaključila.

Svoje mnenje je podal varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj: “Kar se tiče športnikov je zakon obsežen. To je zanje dobro. Z novim zakonom je športnik širše poimenovan. Petindvajset odstotkov primerov, ki sem jih obravnaval (teh je bilo 41, op.), se je nanašalo na prestop iz društva v društvo. To je strošek staršev, ki jemljejo kredite, da lahko gre otrok v drug klub.

Prezelj pozdravlja uvedbo enotnih nacionalnih barv, ga pa moti, da so te dolžnost športnika; ta bo sankcioniran, vendar bi po njegovem mnenju morala biti zveza. Izpostavil je še omejenost registracij mladih športnikov na 12 let, še ena dobra stvar je opredelitev zaposlovanja vrhunskih športnikov v javni upravi.

Zadovoljstvo s predlogom zakona je izrazil Damijan Lazar, predsednik paraolimpijskega komiteja: “Za nas so to veliki koraki, zelo smo zadovoljni, da so se ti premiki naredili. Priznati moramo, da se nivo športa invalidov zvišuje. S predlogi, zakonom smo zadovoljni. Za nas so to premiki navzgor. Veselimo se sodelovanja in vpetja v slovenski prostor športa.”

Bojan Rotovnik, predsednik strokovnega sveta za šport in Planinske zveze Slovenije, je razložil, da je svet predlog zakona dvakrat sistematično obravnaval, lani in letos: “Na zadnji seji decembra smo imeli razpravo z vodstvom direktorata za šport. Podali smo pripombe, ki so bile v veliki meri upoštevane. Zelo smo bili zadovoljni z rešitvijo.”

Olimpijski komite Slovenije uradnega stališča še ni sprejel, zato je predsednik Bogdan Gabrovec podal svoje razmišljanje: “Moje mnenje je, da je zadnji predlog zakona dosti boljši kot tisti izpred slabega leta. Če pogledamo nacionalni program športa, je vsebina selektivno obravnavana. Nekatere zadeve so dobro razdelane v korist športnikov, nekatere pa mimogrede.”

“Po dolžnosti smo vse pripombe dolžni prebrati, jih predebatirati, podati mnenje. Zakon bo šel v sfero usklajevanja med strankami, resorji. Predvidevamo, da bo šel zakon še enkrat v javno razpravo. Parlament bo verjetno razpisal javno razpravo. To je krovni zakon, tega se politiki zavedajo. Rešitve so odprte,” je o bližnji prihodnosti zakona dejal Štrumbelj. Zakon bi po njegovi oceni lahko bil sprejet najprej konec junija oziroma do konca leta 2016.

Tamino Petelinšek