Šport naj bo javno dostopna dobrina vsem prebivalcem Slovenije

V Ljubljani je v sodelovanju Slovenske olimpijske akademije in Društva športnih novinarjev Slovenije potekala okrogla miza, na kateri sta med drugim sodelovala tudi nekdanja olimpijca Brigita Bukovec in Tomaž Tomšič. Na njej so spregovorili o tem, kako lahko športne vrednote prenesemo v vsakdanje življenje.

“Šport je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju,” je uvodoma dejala Bukovčeva, dobitnica srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996, ki ima danes svojo atletsko šolo in je vsakodnevno vpeta v športno dogajanje, zato dobro pozna problematiko obnašanja na športnih prireditvah.

“V atletiki nikoli nisem doživela, da bi nas kdo žalil ali se do nas neprimerno vedel in s te strani si atletsko občinstvo zasluži pohvale. Imam dva sinova, stara 11 in 14 let, ki igrata nogomet in na njunih tekmah se pogosto zgodi, da je obnašanje predvsem s strani staršev neprimerno. Moti me tudi, da se že v zgodnji mladosti na otroke pritiska z doseganjem rezultatov in to tako starši, trenerji, društva … Vendar je pri tem zgrešen že sam sistem financiranja, ker je vse usmerjeno k temu, da so društva in klubi financirani s strani mest in države samo v primeru, če imajo določeno število rezultatov in to od najmlajših kategorij naprej. V ustanovah, ki se ukvarjajo s tem, na ministrstvih, občinah bi morali strniti glave, ker je to res šlo v nepravo smer, kar se vidi tudi po rezultatih. Vzemimo le ljubljanski šport, kjer je toliko enih projektov, razpisov, stvari, ki se gradijo okoli športa, uspehov pa ni. Glede na to, da se ukvarjam z mladimi športniki, trdim, da je v Sloveniji veliko več nadarjenih, perspektivnih športnikov, kot pa to kažejo rezultati,” se je pereče problematike vzgoje mladih športnikov dotaknila nekdanja vrhunska športnica.

Z vzgojo mladih športnikov se v zadnjih letih ukvarja tudi Tomšič, ki je s slovensko rokometno reprezentanco osvojil srebrno kolajno na evropskem prvenstvu v Ljubljani. Tudi on opaža, da je vse preveč pritiska na mlade športnike, kar se rezultatov tiče.

“Niso vsega krivi samo starši, tu je tudi vpliv družbe, ki je naravnana tako, da želi imeti samo olimpijske in svetovne prvake, zato moramo narediti več, da bodo ti otroci šport jemali kot zabavo, ne pa kot garanje. Priti moramo do tega, da bodo otroci uživali v športu, s katerim se ukvarjajo, ker jim bo to pozneje pomagalo v življenju,” je poudaril Tomšič, ki je danes trener mlajših kategorij v RK Mokerc Ig.

“O obnašanju na športnih prireditvah je spregovoril Stanislav Pintar, ambasador Republike Slovenije za fair play in strpnost v športu, ki se je navezal na primere dobre prakse.

“Spomnimo se evropskega prvenstva v rokometu, ki je bil v Sloveniji leto dni po incidentih v Kranju na evropskem prvenstvu v vaterpolu ali na Planico, ko otroci v četrtek izzovejo starejše, da se primerno obnašajo in tu smo že naredili premik naprej. S to prakso moramo nadaljevati, treba je iti med ljudi in se o tem pogovarjati,” je dejal Pintar.

Eden najbolj zagrizenih bojevnikov za vrednote v športu je športni filozof Milan Hosta, ki se je zavzel zato, da bo treba več govoriti o sistemu vrednot v športu in o tem, kako jih prenesti v vsakdanje življenje. Jani Dvoršak, direktor slovenske protidopinške agencije se je na okrogli mizi v Maxi snežni krogli na ploščadi Maximarketa dotaknil dopinga v športu.

“Šport je ogledalo družbe in nad tem se moramo zamisliti. Če vemo, da so vrednote v družbi v krizi, se potem to odraža tudi v športu, zato se je treba tega zavedati in se boriti, da pridemo do čistega športa. Sicer pa je doping v športu prisoten ves čas, vedno so bili posamezniki, ki so do dobrega rezultata želeli priti na nepošten način,” je dejal Dvoršak.

Direktorat za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga dober mesec dni vodi Boro Štrumbelj pripravlja zakon, ki bi športno udejstvovanje omogočil vsem slovenskim otrokom, pa ne samo njim.

“V trenutni različici zakona, ki so ga podprle vse panožne zveze in OKS je tudi predlog, da bi bili vsi programi športa na nacionalni in lokalni ravni, ki bi bili v celoti financirani s strani javnih sredstev, za vadeče brezplačni. V primeru programov, ki so samo delno financirajo, pa bi se temu ustrezno zmanjšali stroški. Na ta način želimo, da bi bil šport javno dostopna dobrina vsem otrokom in tudi drugim prebivalcem Slovenije. To se nam zdi zelo pomembno, saj se zavedamo, da ima šport ogromno pozitivnih učinkov, od zdravstvenih do drugih, kot sta integracija in socializacija, zato je prav, da je šport resnično dostopen vsem prebivalcem Slovenije,” je spodbudno novico sporočil Štrumbelj.