Hram športnih junakov dobil dva nova člana, Elsnerja in Dornikovo



Nekdanji nogometaš Marko Elsner in košarkarica Polona Dornik sta nova člana Hrama športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). Pridružila sta se 54 legendarnim slovenskim športnicam in športnikom ter ekipam, ki so v hramu; avgusta lani sta bila sprejeta nekdanja rokometaša Iztok Puc in Rolando Pušnik.

Slovesno umestitev Elsnerja in Dornikove je DŠNS v sodelovanju s košarkarskim klubom Petrol Olimpijo pripravilo v ljubljanskih Stožicah pred tekmo lige prvakov Fibe med Petrolom Olimpijo in Banvitom. Med polčasom je oba slovita športnika pozdravilo tudi občinstvo v dvorani.

DŠNS je s Hramom športnih junakov začel leta 2011, ko je kot prva na prireditvi Športnik leta vanj uvrstilo telovadca Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, najboljša slovenska športnika prejšnjega stoletja. Naslednje leto je mesto v hramu našlo 19 športnikov, ki so nastopali do sredine sedemdesetih let minulega stoletja, leta 2013 pa osemindvajseterica, ki je nastopala do osamosvojitve Slovenije, zadnja med njimi je bila nekdanja izjemna alpska smučarka Mateja Svet. Avgusta predlani so se jim pridružili nogometaš Srečko Katanec, košarkar Jure Zdovc in alpski smučar Rok Petrovič.

Hram domuje v ljubljanskih Stožicah, kjer so v zelenem ringu dvorane športniki ovekovečenimi s fotografijami in osnovnimi podatki na velikih panojih. S tem želi DŠNS ohraniti tudi rekvizite in druge športne predmete, s katerimi so bili povezani slovenski športniki, ter športne zgodovinske dogodke, tudi iz člankov in prispevkov že upokojenih novinarskih kolegov in drugih. Zato bo skušalo s partnerji doseči tudi, da bi zaživel Muzej športa v obliki, ki si ga slovenski šport zasluži. Ta čas ni urejen niti njegov pravni status.


Obrazložitvi za umestitev v Hram športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije za leto 2017.

Polona Dornik (KOŠARKA)
– rojena: 20. 11. 1962, Ljubljana
– dosežki: POI: 2. mesto 1988 Seul1 srebro, EP: 2. mesto (1987), 3. mesto (1980)

Izvrstna slovenska košarkarica je pred prihodom v Ljubljano svojo košarkarsko pot tlakovala v Trbovljah. Večino kariere je preigrala kot članica Ježice, pri kateri je bila gonilna sila in leta 1989 med drugim postala pokalna prvakinja Jugoslavije. V tujini je pustila pečat pri klubu Celta Vigo, s katerim se je leta 2000 veselila naslova državnih španskih prvakinj. Največje uspehe je beležila v reprezentanci Jugoslavije (185 nastopov). Zaigrala je na dveh olimpijskih igrah v Los Angelesu 1984 in Seulu 1988, kjer je v veliki meri pripomogla, da je ekipa osvojila srebrno medaljo. Prav tako se lahko pohvali z lovorikami na evropskih prvenstvih. V Banja Luki si je leta 1980 okoli vratu nadela bronasto, v španskem Cadizu leta 1987 pa srebrno medaljo.

Marko Elsner (NOGOMET)
– rojen: 11. 4. 1960, Ljubljana
– dosežki: POI: 3. mesto (1984)

Marku Elsnerju je bila žoga položena v zibko, saj prihaja iz ene najbolj znanih slovenskih nogometnih družin. Ko je bil oče Branko trener v Innsbrucku, je Marko kot mlad igralec najosnovnejšo nogometno izobrazbo dobil v Avstriji. Popolno uveljavitev je po zorenju v Slovanu doživel v Olimpiji. Po šestih sezonah je nogometno prerasel Ljubljano in ga je pot vodila v beograjsko Crveno zvezdo, s katero je bil jugoslovanski pokalni in državni prvak. Navijači so ga tako oboževali, da so zbirali denar, da ne bi prestopil v Nico, od kjer se je za eno leto preselil v Admiro Wacker v Nemčiji. Vseskozi je bil član mlajših jugoslovanskih reprezentanc. Z olimpijsko, v kateri je bil tudi Srečko Katanec, je osvojil bronasto kolajno v Los Angelesu 1984. Za jugoslovansko člansko vrsto je zbral 14 nastopov, za slovensko pa na začetku samostojnosti dva in bil tudi njen kapetan.


V Hram športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije so bili do zdaj umeščeni:

2011: Leon Štukelj (gimnastika), Miroslav Cerar (gimnastika);

2012: Rudolf Cvetko (sabljanje), Josip Primožič Tošo (gimnastika), Stane Derganc (gimnastika), Stanko Lorger (atletika), Ivo Daneu (košarka), Jože Šlibar (smučarski skoki), Janez Polda (smučarski skoki), Draga Stamejčič Pokovec (atletika), Janez Žirovnik (kolesarstvo), Nataša Urbančič Bezjak (atletika), Branko Oblak (nogomet), Aljoša Žorga (košarka), Vinko Jelovac (košarka), Mima Jaušovec (tenis), veslaški osmerec (4. OI Tokio 1964), Rudi Hiti (hokej), Peter Šumi (gimnastika), Miro Steržaj (kegljanje), Albin Felc (hokej);

2013: Franc Smolej (smučarski tek), Ciril Praček (alpsko smučanje), Branko Ziherl (skoki v vodo), Tone Cerer (plavanje), Tine Mulej (alpsko smučanje), Janko Štefe (alpsko smučanje), Ivan Toplak (nogomet), Janko Kosmina-Mario Fafangel (jadranje), Tine Šrot (gimnastika), Jurij Uršič (kolesarstvo), Edvard Vecko (namizni tenis), Ištvan Korpa (namizni tenis), Tone Gale (hokej), Milan Zadel (kajak kanu), Stanko Topolčnik (judo), Bojan Križaj (alpsko smučanje), Peter Vilfan (košarka), Bojan Ropret (kolesarstvo), Boris Strel (alpsko smučanje), Alenka Cuderman (rokomet), Borut Petrič (plavanje), Miran Tepeš (smučarski skoki), Jure Franko (alpsko smučanje), Primož Ulaga (smučarski skoki), Andrej Jelenc (kajakaštvo na divjih vodah), Darjan Petrič (plavanje), Matjaž Debelak (smučarski skoki), Mateja Svet (alpsko smučanje);

2015: Srečko Katanec (nogomet), Rok Petrović (alpsko smučanje), Jurij Zdovc (košarka);

2016: Rolando Pušnik (rokomet), Iztok Puc (rokomet);

2017: Marko Elsner (nogomet), Polona Dornik (košarka).

2019 Alenka Dovžan (alpsko smučanje), Katja Koren (alpsko smučanje) in Jure Košir (alpsko smučanje)

Fotograf: Vid Ponikvar, Sportida