Od zdaj tudi varuh pravic športnikov
Komisija športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije je pred èasom imenovala Rožleta Prezlja na mesto varuha pravic športnikov, skupšèina krovne športne zveze v državi pa je atleta junija lani na tej funkciji tudi potrdila. Vrhunski atlet in pravnik po poklicu, je na vèerajšnjem STA Maxi klubu vLjubljani, v sodelovanju z DŠNS, predstavil svoje delo varuha pravic športnikov.
„Ta funkcija je zame osebno velika odgovornost in zaveza, da bo ta institut zaživel in služil športnikom. To je novost, je v povojih in v razvoju. Kar se tièe reševanja težav, moje delo že poteka nemoteno, institut se urejuje tudi pravno, mislim, da bo v naslednjih letih zaživel na polno. Pišemo zgodovino, saj je tudi v svetu ta funkcija nekaj novega. Je pa res, da je treba zadeve dobro premisliti in jih èasovno odložiti, da jih ne bi morali pozneje spreminjati,“ je uvodoma dejal Prezelj.
Nujnost takšnega varuha je izpostavil tudi Edi Kolar, direktor direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. „V nacionalnem programu športa smo že dolgo razmišljali o tem, o varovanju družbenih in etièno moralnih vrednot, da so športniki preko vse svoje kariere zašèiteni, da lahko varuhu zaupajo svoje težave. Prav je, da športnikom ob tem pomagajo ustrezne institucije. Na podlagi pravilnika izvajanja športa na nacionalni ravni si bomo prizadevali zagotavljati ustrezne finance, da bo lahko varuh izvajal svoje delo. Zakon o športu je v pripravi, delovna skupina te funkcije še ni vkljuèila, ampak OKS je dal pobude in verjamem, da se bomo dogovorili in da bomo lahko vse skupaj zakonsko opredelili. Vesel sem, da je prvi varuh Rožle Prezelj, saj je sam športnik in ve, èemu vsemu se je moral odrekati in kakšne so njegove dolžnosti, morda je doživel tudi kakšno krivico … Po poklicu je pravnik, tako da je ena najboljših, èe ne najboljša izbira za to mesto,“ je povedal Kolar.
Prezelj, ki si imenovanje šteje v veliko èast, je dejal, da bo v projekt vkljuèeval tudi varuhinjo èlovekovih pravic Vlasto Nussdorfer, saj sta panogi tesno povezani. „Športniki, predvsem mladi, imajo s tem institutom možnost, da lahko dobijo nasvet ali informacijo, ko nimajo odgovorov na svoja vprašanja. Športniki se ne želijo kregati in èeprav imajo kdaj subjektivne obèutke, morajo imeti tudi obèutek, da imajo svoje pravice. Moj naèin delovanja je drugaèen od tistega varuhinje èlovekovih pravic. Želim si, da bo vse potekalo bolj neformalno, da bo šlo predvsem za posredovanje do te mere, da bomo našli skupni jezik. Športnikom želim pokazati, katere možnosti imajo pri dogovarjanju,“ je dejal Prezelj, ki ne izkljuèuje javno dostopnega seznama najveèjih kršiteljev pravic športnikov ob zagotovljeni popolni anonimnosti posameznikov.
Doslej je imel že 12 primerov, kar je na dejstvo, da je institut šele ustanovljen, precejšnje preseneèenje. „Moram reèi, da sem kar preseneèen, da je bilo primerov že 12. Veèino smo lepo rešili, en primer pa rešujemo že tri mesece. Pri delu sem v navezi tudi z ombudsmanom pri ameriški zvezi, ki pravi, da je primerov veliko, sploh takih, ki se rešijo takoj, so pa tudi takšni, ki se vleèejo veè mesecev. Mislim, da bo naše posredovanje vodilo tudi v veèjo športno organiziranost, pri mojem delu pa bo kljuèna anonimnost, zato posameznih primerov ne želim komentirati,“ je še dejal Prezelj, ki je med drugim trikrat nastopil na olimpijskih igrah (12. OI Peking 2008, 20. Atene 2004 in 25. London 2012).
Na okrogli mizi sta sodelovala tudi Tjaša Andree Prosenc in Miroslav Cerar, ki sta tudi pozdravila imenovanje Rožleta Prezlja na mesto varuha pravic športnikov