Košarkarji, Goran Dragić in Ilka Štuhec športniki leta 2017

Najboljša športnika Slovenije v letu 2017 sta košarkar Goran Dragić in alpska smučarka Ilka Štuhec, najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) pa je košarkarska reprezentanca Slovenije.
To je bila petdeseta podelitev nagrad, prvič je potekala leta 1968, ko sta bila najboljša telovadec Miroslav Cerar in atletinja Marijana Lubej.
Košarkarji so “pobrali” skoraj polovico nagrad, saj je tretje mesto med posamezniki osvojil Luka Dončić, ki je po atletinji Maruši Mišmaš, motokrosistu Timu Gajserju in športni plezalki Janji Garnbret kot četrti v nizu prejel nagrado za najbolj izstopajočega mladega športnika leta.
Slovenija je namreč na evropskem prvenstvu s srbskim strokovnjakom Igorjem Kokoškovom tekmovanje končala brez poraza. Po prvem osvojenem zlatem odličju za slovenske kolektivne športe na velikih tekmovanjih sta bila v prvo ekipo uvrščena tudi Dončić na svojem prvem nastopu v slovenskem dresu ter kapetan in zvezdnik ekipe NBA Miami Heat Dragić, ki je bil izbran tudi za najboljšega igralca eurobasketa.
Dragić je tako v glasovanju prejel 337 točk, drugi je bil kolesar in nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič (162), prek 100 točk pa je dobil le še Dončić, ki navdušuje tudi v dresu Reala. Roglič se je vpisal med zvezde s prvo slovensko etapno zmago na dirki po Franciji in srebrno kolajno v vožnji na čas na svetovnem prvenstvu na Norveškem. Moška košarkarska reprezentanca Slovenije je prav tako premočno končala v razvrstitvi ekip s 126 točkami, 22 pa jih je zbrala moška rokometna reprezentanca, ki je na začetku leta po čudežnem preobratu na tekmi s Hrvaško prišla do brona na SP.
Štuhčeva je zbrala 376 točk in v točkovanju DŠNS prepričljivo osvojila prvo mesto po sezoni, v kateri je zasedla pred zimo povsem nenačrtovano skupno drugo mesto v svetovnem pokalu, ob nizu zmag pa je med drugim osvojila zlato v smuku na SP v St. Moritzu. Osemnajstletna športna plezalka Garnbretova je za drugo mesto prejela 174 točk in znova končala na odru Cankarjevega doma. Ta pa tudi tretjeuvrščeni judoistki Tini Trstenjak (172) ni neznan, saj lani je bila na najvišjem mestu.
DŠNS je najboljše športnike sezone razglasilo na tradicionalni prireditvi Športnik leta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani z neposrednim prenosom na TV Slovenija. Gre za 27. prireditev Športnik leta v samostojni Sloveniji, skupno je bila to že petdeseta prireditev nepretrgano. Voditelja sta bila Anže Bašelj in Jure Mastnak.
Podeljevalci nagrad so bili legende slovenskega športa, člani slovenskega Hrama športnih junakov Miroslav Cerar, Ivo Daneu, Brane Oblak, Bojan Križaj, Aljoša Žorga, Tomo Česen …
Za izvirno glasbo je poskrbela skupina StrojMachine, ki ne uporablja običajnih inštrumentov, ampak med drugim sode in druge podobne stvari iz vsakdanjega življenja. Sodelovali so tudi harmonikarji, mojstra Miha Debevec in Jernej Hostnik, ter orkester Glasbene šole Škofja Loka. Za plesne točke je poskrbela 60-članska skupina Bolera ter umetnostna kotalkarica Lana Pregelj in ritmičarka Lara Deu, finalistki Miss športa Slovenije 2017. Režiser je bil Mile Vilar, scenograf pa Ivo Koritnik.
Nova priznanja DŠNS za najboljše športnike je že lani izdelala Skupina SIJ po idejni zasnovi umetnika Luke Tratnika. DŠNS je prireditev tudi letos organiziralo skupaj z RTV Slovenija in Olimpijskim komitejem Slovenije, ki je ob tej priložnosti podelil tudi svoja najvišja priznanja v neolimpijskem letu.
Pomemben delež za izvedbo so dali tudi pokrovitelji, glavni Derby ter Amicus, Športna loterija, pivovarna Hirter, Unitur in Radenska, velik finančni prispevek je dala Fundacija za financiranje športnih organizacij. Sredstva je prispevalo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, s svojimi proizvodi pa so se na družabnem srečanju pridružili tudi člani vinarske reprezentance Slovenije, aktualni evropski prvaki.
Obrazložitve nagrad Športnik leta 2017:
ŽENSKE
– 1. mesto: ILKA ŠTUHEC
Še 1. decembra 2016 je bila Ilka Štuhec kot dvakratna mladinska svetovna prvakinja smučarka brez ene same uvrstitve na stopničke za zmagovalke na tekmah svetovnega pokala in brez odličja na velikem tekmovanju, njena najboljša uvrstitev v skupnem seštevku svetovnega pokala pa je bilo 33. mesto. Tri mesece in pol pozneje je Štajerka potegnila črto pod svojo z naskokom najuspešnejšo sezono v karieri. V njej je osmislila delo s samostojno ekipo, ki jo vodi njena mama Darja Črnko, ter v velikem slogu vknjižila trinajst uvrstitev na stopničke.
Slavila je kar sedem zmag, od tega štiri v smuku. Prav dominantnost v najhitrejši disciplini je simbolizirala njen tekmovalni razcvet. Postala je prepričljivo najboljša smukačica svetovnega pokala, ob tem pa je na vrhuncu sezone v St. Moritzu osvojila tudi naslov svetovne prvakinje. Poleg malega smukaškega globusa, prvega v zgodovini za slovensko smučanje, je ob koncu sezone v domači Maribor prinesla še mali globus za kombinacijsko zmago ter srebrni kolajni za drugi mesti v superveleslalomskem in celo skupnem seštevku svetovnega pokala. V slednjem je bila od Ilke Štuhec boljša le Američanka Mikaela Shiffrin, ki je poleti namignila, da bo ena od njenih največjih tekmic v olimpijski sezoni prav hitra Ilka. Toda ta scenarij je preprečila oktobrska poškodba Štuhčeve, ki je prav na svoj 27. rojstni dan prestala že peto operacijo kolena. Razočarana, ker je tako ostala brez olimpijske zime, a trdno odločena, da se, zdaj tudi kot športnica leta, še močnejša vrne v smučarsko karavano.
– 2. mesto: JANJA GARNBRET
Po Martini Čufar Potard, Nataliji Gros, Maji Vidmar in Mini Markovič je zlati val slovenskega ženskega športnega plezanja zajezdila rosno mlada Janja Garnbret, ki je že pri osemnajstih letih dosegla mnogo več kot večina tekmic v vsej karieri. Ko se je lani prvič veselila globusov za zmago v svetovnem pokalu v težavnosti in kombinaciji, je pomenljivo napovedala, da dvomi, da je mogoče ponoviti tako veličastno sezono, a so bili njeni letošnji dosežki še markantnejši in osupljivejši. Z eno besedo – rekordni.
V kombinaciji je s 1135 točkami krepko preskočila magično tisočico, v težavnosti je lovoriko ubranila že predčasno, tako da je lahko v velikem finalu pred domačim občinstvom v Kranju plezala sproščeno in sanjsko sezono kronala z že deveto zmago, česar prav tako ni dosegla še nobena tekmovalka pred njo. Za nameček se je, v luči plezalne premiere na olimpijskih igrah v Tokiu, resneje posvetila tudi balvanom in sezono sklenila na drugem mestu. “Rezultatsko gledano za prihodnost ne obljubljam ničesar. Upam pa, da bom v novi sezoni osebno napredovala in bom še močnejša kot letos,” je mlada Korošica poudarila po kranjskem finalu.
Kljub vsem uspehom, ki so se zgrnili hitro, morda prehitro, pa Janja Garnbret ostaja preprosta, dostopna, sproščena, prizemljena, spontana. Še vedno ista Janja kot pred leti, ko je odprtih ust opazovala poezijo v steni Mine Markovič in Jain Kim. Danes je ravno ona tista, po kateri se zgledujejo mlade generacije, saj tekmicam postavlja letvico visoko. Vedno višje, morda nedosegljivo. Obenem je Garnbretova tudi prizadevna dijakinja športnega oddelka velenjske gimnazije, zasebno pa srčna izbranka ravno tako uspešnega plezalca Domna Škofica. Predvsem pa je dokaz, da je s trdim delom možno vse.
– 3. mesto: TINA TRSTENJAK
Judoistka Tina Trstenjak je znanka zmagovalnega odra za slovensko športnico leta, saj se je na lanski prireditvi veselila zmage. Teh je sicer v zadnjih letih že vajena tudi z judoističnega tatamija, saj je v kategoriji do 63 kilogramov praktično nepremagljiva. Dolgo časa je na jakostni lestvici Mednarodne judoistične zveze vodila med vsemi borkami, zdaj pa je vodilna v svoji kategoriji. Olimpijska zmagovalka iz Ria de Janeira je v letu 2017 osvojila naslov evropske prvakinje in svetovne podprvakinje.
Trstenjakova je lani na Olimpu nasledila Urško Žolnir, ki je bila najboljša na olimpijskih igrah 2012 v Londonu. Dekleti zdaj vsakodnevno sodelujeta na blazini, Žolnirjeva v vlogi odlične trenerke, Trstenjakova kot neizprosna borka, ki ne pozna popuščanja. Čeprav so ji v zadnjem času nagajale poškodbe, je varovanka izkušenega ideologa kluba Sankaku in kar celotnega slovenskega judoističnega vrha Marjana Fabjana vedno znova našla pot, kako se boriti tudi z zdravstvenimi težavami. Ob vsem tem pa nadaljuje z zbiranjem prvih mest na največjih tekmovanjih. Letošnja evropski naslov in svetovno srebro sta se tako pridružila naslovu evropske prvakinje iz leta 2016, drugemu mestu z evropskih iger v Bakuju 2015 in vrsti zmag na grand slamih in velikih nagradah ter svetovnih pokalih.
Hkrati je Tina Trstenjak kot olimpijska zmagovalka ena redkih slovenskih športnic, ki so okusile slast zmage na olimpijskih igrah, kjer se je pridružila Žolnirjevi, rokometašici Alenki Cuderman in alpski smučarki Tini Maze.
* MOŠKI
– 1. mesto: GORAN DRAGIĆ
Če bi prosili Gorana Dragića, naj se opiše s čim manj besedami, bi z veliko verjetnostjo odgovoril: Gogi iz Kosez. Z njimi bi zajel svoj skromen značaj, privrženost družini in prijateljem ter prvinsko ljubezen do košarke, ki je zanj veliko pomembnejša od bogastva. Na letošnjem evropskem prvenstvu pa je potrdil, da je še veliko več, predvsem velik športnik in Slovenec. Državno reprezentanco je namreč popeljal do zlate kolajne v takšnem slogu, ki ni mogel ostati neopažen, in si brez sence dvoma prislužil tudi priznanje za najboljšega igralca tekmovanja.
Nihče ne more reči, da je 31-letni Ljubljančan ubral bližnjico do nepozabnega vrhunca. Ognjeni krst v reprezentanci je prestal že na svetovnem prvenstvu 2006, za njim so leta dokazovanja na evropski klubski ravni in devet sezon v elitni ligi NBA, prijetni trenutki in razočaranja. Vse izkušnje je slednjič izkoristil v mojstrskem slogu, ki ponuja navdih za filmski scenarij. Ko je združil moči s svojim dolgoletnim prijateljem, trenerjem Igorjem Kokoškovom, za Slovenijo nenadoma ni bilo več ovir.
Brez poraza si je utrla pot skozi kvalifikacije in neporažena ostala tudi na evropskem prvenstvu, na katerega je Dragić prišel kot povsem nova osebnost: poln optimizma in nalezljive samozavesti. Odšel pa je ovenčan z lovorikami in slavo po odločilnem spektaklu proti Srbiji. Kar 35 točk je dosegel že v uvodnih treh četrtinah in se povsem približal strelskemu rekordu finalnih tekem. Zaradi izčrpanosti in krčev ni zdržal do konca, toda soigralcem niti s klopi ni dovolil, da bi popustili. Duh Gogija iz Kosez je prevladoval vse do konca, medtem ko so tribune, prepolne slovenskih navijačev, preplavile solze sreče.
– 2. mesto: PRIMOŽ ROGLIČ
Primož Roglič se je v letošnji sezoni dokončno uveljavil med najboljšimi kolesarji na svetu. Nova mejnika slovenskega kolesarstva in športa je postavil julija in septembra s prvo slovensko etapno zmago na dirki po Franciji in srebrno kolajno v vožnji na čas na svetovnem prvenstvu na Norveškem. Roglič je profesionalni kolesar komaj od leta 2013. Njegova kariera je scenarij za filmsko zgodbo, saj je bil mladinski svetovni prvak v smučarskih skokih, zaradi pomanjkanja motivacije in težav s poškodbami pa si je kupil kolo in se v novem športu z enormno željo hitro našel. Pri novomeški Adrii Mobil je do prve etapne zmage prišel leta 2014 na dirki po Azerbajdžanu, leto kasneje je na omenjeni dirki zmagal, zatem je bil prepričljivo najboljši še na dirki po Sloveniji.
V letu 2016 je sledila selitev v svetovno serijo, pri nizozemski ekipi LottoNl-Jumbo je dokončno eksplodiral. Še več, postal je izvrsten v vožnji na čas, v letošnji sezoni pa je opozoril nase še v bojih v gorskih etapah ter v boju za vrh na etapnih dirkah. Vmes je nastopil na dveh tritedenskih dirkah in na obeh slavil etapno zmago, najprej lani na kronometru na Giru, letos še na Touru. Z etapo francoske pentlje čez Galibier je navdušil prav vso slovensko javnost. Vse športne navdušence je dvignil na noge na mavrični dirki na Norveškem, ko je postavil najboljši čas zaključnega vzpona na Floyen in osvojil zgodovinsko srebro. Roglič navkljub izvrstni sezoni gotovo še ni rekel zadnje besede med najboljšimi kolesarji sveta, saj velja za športnika, ki naredi, kar si zada. In izzivov mu ne manjka.
– 3. mesto: LUKA DONČIĆ
Zadnje leto je bilo za slovenskega košarkarja Luko Dončića čarobno. Z dobrimi predstavami in trdim delom si je sprva izboril mesto v udarni peterki slovitega Reala Madrida. V elitnem evropskem klubskem tekmovanju je štirikrat postal najkoristnejši košarkar kroga, dvakrat mu je to uspelo tudi v španskem prvenstvu. Za nagrado je v obeh ligah prejel priznanje za vzhajajočo zvezdo ter najboljšega mladega igralca.
Presežke je nato prenesel v reprezentančno okolje, v katero je vstopil kot polnoleten košarkar. Selektor Igor Kokoškov mu je pustil odprte roke in mu namenil ključno vlogo. Luka mu je zaupanje vrnil s predstavami na parketu. Na evropskem prvenstvu je bil s 14,3 točke, 8,1 skoka in 3,6 asistence ob Goranu Dragiću osrednja slovenska gonilna sila, ki se je zavihtela na evropski prestol. Stroka ga je uvrstila v idealno peterko evropskega prvenstva.
Utrujenost ga po osvojeni zlati medalji ni zaobjela. V dresu Reala je naredil ogromen preskok. V začetku nove sezone se je katapultiral na vrh med posamezniki ter postal prvo ime evrolige. Najboljšo predstavo je zrežiral proti ekipi iz Milana, ko je tekmo končal pri 27 točkah, osmih skokih, petih asistencah in rekordnem statističnem indeksu 41. Vse bolj pa se mu odpira tudi svet v ligi NBA …
* EKIPA LETA: KOŠARKARSKA REPREZENTANCA SLOVENIJE
Letošnji projekt Eurobasket 2017 se je začel z novim selektorjem, srbskim strokovnjakom Igorjem Kokoškovom, ki je kvalifikacijske tekme vodil tako brezhibno, da se je Slovenija na prvenstvo Evrope uvrstila brez praske. Selektor je imel ob sebi odlične pomočnike – Rada Trifunovića, Jako Lakoviča in Aleksandra Sekulića, med igralsko zasedbo pa je bila odločilna prisotnost zvezdnika ekipe iz NBA Miami Heat, Gorana Dragića. Prvič se je pripravam pridružil čudežni deček Luka iz znane košarkarske družine Dončić, hitra naturalizacija pa je v Slovenijo pripeljala tudi Realovega Američana Anthonyja Randolpha. Slovenska reprezentanca je prvenstvo začela v Helsinkih, kjer je zmagala petkrat in pred nastopi v Carigradu močno skočila na stavniških lestvicah.
Turški nastopi so se začeli z gladko zmago v osmini finala proti Ukrajini. Sledil je epski obračun proti Latviji, ki je prinesel rekordno število točk na tekmi. Zmaga je slovenske košarkarje ponesla v polfinale, kjer so se dobesedno znesli nad Španci in jim z zmago z 20 točkami razlike zadali enega najhujših porazov v zgodovini sila uspešne španske košarke. Sledil je le še “crem da le crem” Eurobasketa – veliki finale s Srbijo. V največje evropsko mesto je pripotovalo sedem tisoč navijačev. Spodbujanje s tribun in neizmerna energija sta ponesli naše košarkarje, ki so s 93:85 ugnali Srbe in tako postali srčni junaki slovenskega naroda. Slovenska reprezentanca je prvič v zgodovini ekipnih športov pri nas stopila na evropski tron. Evropski prestol bo na trgu šele čez štiri leta, do takrat pa bo evropski prvak zgolj eden – Slovenija.
* Izstopajoča mlada športna osebnost leta: LUKA DONČIČ
Pet let je od tega, ko je Luka Dončić pri vsega 13 letih iz Ljubljane odpotoval v Španijo. Veliki Real Madrid se je ogrel za nadarjenega slovenskega košarkarja, ki iz leta v leto premika meje mogočega. Pri 16 letih je postal najmlajši košarkar, ki je kadarkoli zaigral za člansko moštvo slovitega kluba iz španske prestolnice. Mejnike je postavljal praktično iz tedna v teden.
V zadnji sezoni, ko je februarja postal polnoleten, smo bili priča njegovemu prav posebnemu osebnostnemu razvoju. Trener Pablo Laso mu je začel namenjati vse vidnejšo vlogo na vseh frontah, na katerih je Real igral. V elitni evroligi je prejel nagrado za vzhajajočo zvezdo. Za najboljšega mladega igralca so ga razglasili tudi v španskem prvenstvu. Mlad po duši, a zrel na igrišču, smo lahko večkrat slišali iz ust košarkarskih strokovnjakov. Nov zrelostni izpit, doslej največji v karieri, je opravil poleti v reprezentanci. Slovenija je dolgo čakala, da je oblekel dres z državnim grbom, od njega je veliko pričakovala in na koncu ogromno dobila. Ob kapetanu Goranu Dragiću je odigral ključno vlogo, da je Slovenija osvojila zgodovinsko zlato medaljo.
Strelsko najboljšo predstavo je spisal v četrtfinalu. Proti Latviji je dosegel velikih 27 točk ter na večni lestvici košarkarjev, starih 18 let, stopil na vrh. Tudi pred legendarnega Dražena Petrovića, ki je leta 1983 pri 18 letih proti Nemčiji dosegel 25 točk. Povrh vsega je bil uvrščen v najboljšo peterko evropskega prvenstva.
Prireditev Športnik leta 2017
so pripravili:
– organizacija in zasnova prireditve: DŠNS, Jože Zidar, Anabelle Logar, Matej Grošelj, Gašper Bolhar, Anže Bašelj, Miha Štamcar, Siniša Urošević, Mateja Vodiškar, Polona Marinček, Jaka Lopatič, Dare Rupar
– maska: za make-up in frizuro Mance Šepetavc, Anabelle Ann Logar in hostes je poskrbel kozmetični salon Nillandia (http://nillandia.com)