In Memoriam: Saša Rudolf

Saša Rudolf, ki se je nepričakovano poslovil pri 82 letih, je bil ne samo odličen novinar, temveč tudi človek širokih pogledov in odprte glave, intelektualec in liberalec v žlahtnem pomenu besede.
Rudolf se je rodil v Ljubljani, upravičeno pa se je imel za Tržačana, saj je je v Trst z družino preselil že leta 1946. Po duhu, značaju in »formi mentis« je bil novinar, ki se je na Radiu Trst A in na slovenski televiziji RAI (rodila se je po njegovo taktirko) povzpel do najvišje funkcije glavnega urednika. Svoje jezikovne in gledališke veščine je preizkusil pri Radijskem odru, redno je pisal za Novi list in sodeloval z Mladiko ter z drugimi časniki in revijami, pogosto se je oglašal tudi v Primorskem dnevniku.
Najbolj ponosen je bil na radijsko oddajo Šport in glasba, ki v tistih časih ni imela ničesar zavidati priljubljeni italijanski nogometni radijski oddaji v živo Tutto il calcio minuto per minuto. Oddaja mu je odprla pot na največje svetovne športne dogodke, med enim in drugim potovanjem pa je vedno našel čas za radijska oglašanja, v dežju in burji, z naših nogometnih igrišč, nato s košarkarskih tekem Jadrana, ki se mu je med vsemi našimi ekipami najbolj vtisnil v srce. Svojo navezanost na radio in televizijo je opisal v knjigi Moj Rai. Saša ni poznal dvojnih meril: zanj je bila amaterska tekma enako pomembna in dragocena kot vrhunska športna prireditev.
V mladih letih ga je zamikala tudi politika (bil je tržaški pokrajinski odbornik Slovenske skupnosti), a aktivno politično udejstvovanje mu ni ležalo pri srcu, odločil se je za novinarsko pot. Izbral je pravilno, kar smo mu lahko radijski poslušalci in televizijski gledalci zelo hvaležni. Vseskozi je zelo od blizu spremljal dogajanja v slovenski manjšini, rad je zahajal v naše gledališče (svoj čas je bil med vodilnimi v SSG) ter se udeleževal kulturnih in drugih prireditev.
Spoštovanja vreden je bil njegov odnos do očeta Ivana, domoljuba in tigrovca z razburkano in pustolovsko življenjsko zgodbo, ki bi si v Ameriki najbrž prislužila film. Saša je bil raziskovalec pisanega očetovega življenja in marljiv zbiratelj njegove zapuščine, o kateri je napisal knjigo in imel predavanja pri nas v Sloveniji. Veliko je sodeloval s slovenskim Muzejem novejše zgodovine ter z drugimi raziskovalnimi institucijami.
Bil je dolgoletni član pa tudi odbornik Društva slovenskih športnih novinarjev Slovenije in italijanske različice USSI FVG (Unione Stampa Sportiva Italiana). V mladih letih je bil tudi odličen namiznoteniški igralec.