Za in proti omilitvi prepovedi prodaje alkoholnih pijač
Na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije, ki je potekala v ponedeljek na Maxi klubu v Ljubljani, so se nekateri predstavniki športnih organizacij zavzeli za omilitev prepovedi prodaje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Spremembo zakona predlaga skupina poslancev Državnega zbora, s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem. Zdaj veljavna zakonodaja med drugim prepoveduje prepoved alkoholnih pijač v športnih objektih eno uro pred in med športno prireditvijo. Vodja poslanske skupine ZaAB in predsednik košarkarskega kluba Union Olimpija Jani Möderndorfer je napovedal vložitev novele zakona, ki bi to prepoved omilila. Kot meni, je veljavna ureditev nesorazmerna z ostalimi ukrepi, saj so iz možnosti prodaje izključene samo športne organizacije in športne prireditve. Po njegovem mnenju je to eden od tistih ukrepov, ki nima učinka, prav tako pa povečuje črni trg. Tako imajo od športnega dogodka komercialni učinek vsi, razen tistega, ki je dogodek organiziral, je dejal Möderndorfer. „S spremembami zakona bi organizatorjem športnih prireditev podelili možnost, da bi lahko sami odločali, kdaj bodo točenje alkohola omejili ali celo prepovedali. Tako bi tudi sami nosili odgovornost, kaj se na njihovi prireditvi dogaja. Prav tako bi morala imeti policija pristojnost, da preveri alkoholiziranost obiskovalcev športnih prireditev in jim tudi odvzame vstopnico,“ je dejal Möderndorfer.
Čeprav imajo podobno mnenje kot Möderndorfer tudi nekatere druge športne panožne organizacije, kar sta potrdila tudi Rašo Nesterović, generalni sekretar KZS in Jurij Žurej, direktor SZS in nato v razpravi tudi Andrej Jelenc, direktor kajakaških reprezentanc ter še nekateri, je generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Edvard Kolar poudaril, da šport, ki predstavlja zdrav način življenja, in alkohol ne sodita skupaj, zato alkohol ne bi smel soditi na športne prireditve. Da je zakon o omejevanju porabe alkohola namenjen temu, da ne povezuje športa z alkoholom, je dejal tudi zdravnik in zdravstveni minister iz časa oblikovanja omenjenega zakona Dušan Keber. “Tudi proizvajalci alkoholnih pijač vedo, da povezava alkohola z nečim, kar je pozitivno, zmanjšuje avreolo negativnosti škodljivega produkta.” Po Kebrovih besedah bi se na športnih prireditvah prodale majhne količine alkohola, zato se sprašuje, koliko bi v športnih organizacijah s prodajo alkohola zaslužili, saj je treba plačati prodajalce, zagotoviti dodatno varnost in podobno. Hkrati bi to po njegovih besedah prineslo tudi višje stroške za državo.
V ZDA je po besedah generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije in nekdanjega košarkarskega reprezentanta ter igralca v košarkarski ligi NBA Radoslava Nesterovića drugače. Tam je v športnih dvoranah dovoljeno vse, obiskovalci lahko spijejo, kolikor hočejo, če naredijo kakšno neumnost, pa jih čakajo prepoved obiska prireditev, zaporna kazen ali družbeno koristno delo. “Tisti, ki hoče priti pijan, bo prišel na tekmo pijan. Če bo hotel delati izgrede, jih bo delal pijan ali trezen,” je dejal. Tudi direktor Smučarske zveze Slovenije Jurij Žurej meni, da se bodo tisti, ki se hočejo napiti, pred športno prireditvijo napili. Sprašuje pa se, kako nekateri nimajo nič proti temu, da zaslužijo lokali, ki so v bližini športnih prireditev oziroma tekme prenašajo po televiziji, drugače pa velja za organizatorje prireditve. V smučarski zvezi po njegovih besedah ne podpirajo prekomernega pitja alkohola, do športnikov imajo ničelno toleranco. Toda športna prireditev je, kot pravi, za njene obiskovalce tudi družabni dogodek, zato se zavzemajo za kulturno in ne prekomerno pitje alkohola.
Vodja sektorja splošne policije Uprave uniformirane policije Tomislav Omejec je pojasnil, da samo točenje alkohola na prireditvah za varnostni vidik ne predstavlja nekega problema, prav tako tudi ne pitje, medtem ko je Ada Hočevar Grom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje izrazila zaskrbljenost nad tem, da 85 odstotkov 15letnikov pije alkoholne pijače in da popivanje narašča pri mladoletnicah. Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in alkoholiziranih voznikov pri nas na leto umre 725 oseb. Zdravstveno blagajno posledice alkohola stanejo 160 milijonov evrov na leto, če k temu prištejemo še prometne nesreče, nasilje v družini, kriminalna dejanja in vandalizem, pa številka naraste na 242 milijonov, kar je bistveno več, kot dobimo od trošarin, je dejala.