Brigita Bukovec, Britta Bilać in Franci Petek so postali novi člani Hrama slovenskih športnih junakov

Vsi trije nekdanji vrhunski športniki, so po izboru članov IO Društva športnih novinarjev Slovenije, ki mu dejavnost omogoča Športna loterija, postali 60., 61. in 62. član/ica Hrama slovenskih športnih junakov. Poleg 63. nekdanjih športnikov oziroma športnic so v Hramu še veslaški osmerec z OI Tokio 1964 ter košarkarski klub Olimpija. Letos kasneje bo v Hram, kot 63. sprejet še kajakaš Andraž Vehovar.

Atletinji Britta Bilać in nekaj dni kasneje še Brigita Bukovec ter smučarski skakalec Franci Petek, so kipce prejeli v času ekipnega evropskega prvenstva v atletiki, tekmovanju kjer je z odliko nastopila slovenska reprezentanca, ki se je z drugim mestom uvrstila v elitni nivo.

Bukovec, rojena je bila 21. maja leta 1970, je prva slovenska športnica, ki je po osamosvojitvi osvojila olimpijsko kolajno na poletnih OI. V Atlanti leta 1996 je v teku na 100 m z ovirami osvojila srebro. Do zlata pa ji je zmanjkala le stotinka sekunde; pred njo je bila le Švedinja Ljudmila Enquist. Že leto prej je na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni osvojila bronasto kolajno na 60 m ovire. “V Atlanti sem se počutila in se še kot zmagovalka. Sicer sem takoj po prihodu v cilj vedela, da sem druga. A so zmagovalko, Ljudmilo Engquist, dvakrat dobili pri jemanju nedovoljenih poživil,” je med drugim dejala Brigita Bukovec.

Sledili sta še dve srebrni medalji na EP, dvoranskem leta 1996 v Stockholmu in na prostem leta 1998 v Budimpešti. Celotno kariero jo je vodil trener Jure Kastelic, ki jo je kot dvanajstletno deklico odkril na šolskem krosu. Pred atletiko je trenirala gimnastiko.

Bukovec je bila kar petkrat izbrana za slovensko športnico leta (1993, 1995, 1996, 1997, 1998). Leta 1995 je prejela Bloudkovo nagrado, leto kasneje pa naziv Slovenke leta. S svojimi dosežki je tlakovala pot prihodnjim generacijam slovenskih atletinj.

Med številnimi drugimi uspehi je bila tudi članica ženske reprezentance, ki se je 8. junija 1997 v tedanji prvi ligi evropskega pokala v Dublinu s povsem nepričakovano osvojitvijo prvega mesta prebila v tedanjo superligo. To prej in potem ni uspelo nobeni slovenski ekipi vse do letošnjega tekmovanja v Mariboru, kjer se je združena ekipa Slovenije z drugim mestom prebila v elitno skupino.  .

Slovenska reprezentanca je konec junija 1998 v tekmovanju elitne skupine v ruskem Sankt Peterburgu zasedle zadnje, osmo mesto. Edino posamično zmago na dvodnevnem tekmovanju je v skoku v višino dosegla Birtta Bilać. Slednja je bila rojena 4. decembra 1968 v Saalfeldu in je prvi veliki uspeh dosegla še v dresu reprezentance Vzhodne Nemčije, ko je bila leta 1990 v Glasgowu na dvoranskem evropskem prvenstvu druga.

Po poroki z Borutom Bilaćem je leta 1992 začela tekmovati za Slovenijo, ko je bila na dvoranskem evropskem prvenstvu v Genovi četrta. Nastopila je tudi na prvih poletnih olimpijskih igrah samostojne Slovenije v Barceloni, kjer je bila 15.

Že naslednje leto pa je Sloveniji priskakala prvo zmago, ko je postala sredozemska prvakinja v francoskem Narbonnu. Leta 1994 je v polnem sijaju zablestela na evropskem prvenstvu v Helsinkih, kjer je postala evropska prvakinja, dosežek ji je prinesel tudi naziv športnice leta 1994. V nadaljevanju te sezone je zmagala še na svetovnem pokalu v Londonu.

Še eno medaljo slovenski atletiki je prinesla s tretjim mestom na sredozemskih igrah leta 1997 v Bariju. Svetovno prvenstvo v Atenah leta 1997, kjer je bila sedma, je bilo njeno zadnje veliko tekmovanje za slovensko reprezentanco.

“Počutim se stara,” je po prejetju v šali sprva dejala nekdanja atletinja. “Seveda sem počaščena. To je nekako tako, kot bi včeraj še tekmoval, zdaj pa dobiš nagrado za svoje pretekle uspehe, kar je malo hecno. A je lepo, da se kdo še spomni,” je dejala Bilać. “Ko te takole povabijo in podarijo pokal, je prav luštno. Uživam v pogledu, kako je vse tukaj lepo. Že prej sem rekla, da bi kar šla ‘zacahnit’ zalet,” je še dodala nekdanja skakalka v višino, ki je kariero končala po hudi poškodbi ahilove tetive.

Franci Petek, rojen 5. junija leta 1971, je leta 1991 poskrbel za enega največjih uspehov slovenskih smučarskih skokov, ko je v Predazzu kot prvi Slovenec postal svetovni prvak na veliki skakalnici. Tega leta je bil izbran tudi za športnika leta Slovenije, prav tako je prejel Bloudkovo nagrado. “Tisti dan je snežilo in so tekmovanje prestavljali., Moral sem ohraniti zbranost, kar mi je odlično uspelo. Potem so za mano naslednje generacije nadaljevale to uspešno zgodbo. Upam, da bo tako tudi v začetku naslednjega leta, ko bodo na prizorišču, na katerem sem osvojil zlato, potekale zimske OI,” je dejal petek.

Do svoje edine zmage v svetovnem pokalu je prišel leto prej v Engelbergu. V mladinski konkurenci je osvojil dve ekipni kolajni na svetovnih prvenstvih, srebro leta 1989 in bron leta 1990. Na olimpijskih igrah v Albertvillu 1992 je kot prvi zastavonoša samostojne Slovenije zasedel osmo mesto na veliki skakalnici.

Ker se ni popolnoma prilagodil novemu V-slogu skakanja, je leta 1995 sklenil športno pot. Po karieri se je posvetil geografiji, doktoriral je leta 2004, pozneje pa je kot športni funkcionar vodil Smučarsko zvezo Slovenije in bil med pobudniki nordijskega svetovnega prvenstva v Planici leta 2023.

DŠNS je Hram športnih junakov, ki domuje v zelenem ringu ljubljanske dvorane Stožice, odprlo leta 2011, ko je kot prva na prireditvi Športnik leta vanj uvrstilo telovadca Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, najboljša slovenska športnika prejšnjega stoletja. V naslednjih letih je oziroma bo letos svoje mesto v hramu našlo skupaj 63 posameznikov, veslaški osmerec iz olimpijskih iger v Tokiu leta 1964 ter tri generacije košarkarskega kluba Olimpije, in sicer generacija, ki je petkrat postala jugoslovanski prvak, ter KK Olimpija iz leta 1994, kot zmagovalka evropskega pokala in leta 1997 s končnim 3. mestom v Evroligi.  DŠNS lahko Hram športnih junakov opravlja s finančno pomočjo Športne loterije.

Člani Hrama športnih junakov (seznam)

Člani Hrama slovenskih športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije med letoma 2011 in 2025.

* V Hram športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije so bili doslej umeščeni (63 posameznikov, veslaški osmerec ter košarkarski klub Olimpija):

2011: Leon Štukelj (gimnastika), Miroslav Cerar (gimnastika);
2012: Rudolf Cvetko (sabljanje), Josip Primožič Tošo (gimnastika), Stane Derganc (gimnastika), Stanko Lorger (atletika), Ivo Daneu (košarka), Jože Šlibar (smučarski skoki), Janez Polda (smučarski skoki), Draga Stamejčič Pokovec (atletika), Janez Žirovnik (kolesarstvo), Nataša Urbančič Bezjak (atletika), Branko Oblak (nogomet), Aljoša Žorga (košarka), Vinko Jelovac (košarka), Mima Jaušovec (tenis), veslaški osmerec (4. OI Tokio 1964), Rudi Hiti (hokej), Peter Šumi (gimnastika), Miro Steržaj (kegljanje), Albin Felc (hokej);
2013: Franc Smolej (smučarski tek), Ciril Praček (alpsko smučanje), Branko Ziherl (skoki v vodo), Tone Cerer (plavanje), Tine Mulej (alpsko smučanje), Janko Štefe (alpsko smučanje), Ivan Toplak (nogomet), Janko Kosmina-Mario Fafangel (jadranje), Tine Šrot (gimnastika), Jurij Uršič (kolesarstvo), Edvard Vecko (namizni tenis), Ištvan Korpa (namizni tenis), Tone Gale (hokej), Milan Zadel (kajak kanu), Stanko Topolčnik (judo), Bojan Križaj (alpsko smučanje), Peter Vilfan (košarka), Bojan Ropret (kolesarstvo), Boris Strel (alpsko smučanje), Alenka Cuderman (rokomet), Borut Petrič (plavanje), Miran Tepeš (smučarski skoki), Jure Franko (alpsko smučanje), Primož Ulaga (smučarski skoki), Andrej Jelenc (kajakaštvo na divjih vodah), Darjan Petrič (plavanje), Matjaž Debelak (smučarski skoki), Mateja Svet (alpsko smučanje);
2015: Srečko Katanec (nogomet), Rok Petrović (alpsko smučanje), Jurij Zdovc (košarka);
2016: Rolando Pušnik (rokomet), Iztok Puc (rokomet);
2017: Marko Elsner (nogomet), Polona Dornik (košarka);
2019: Jure Košir (alpsko smučanje), Katja Koren (alpsko smučanje), Alenka Dovžan (alpsko smučanje);
2023: košarkarski klub Olimpija Ljubljana;
2024: Lojze Kolman (gimnastika), Sadik Mujkić in Bojan Prešeren (veslanje), Tatjana Polajnar (rokomet), Adolf Urnaut (odbojka);
2025: Britta Bilać (atletika, 24. 6.), Brigita Bukovec (atletika) in Franci Petek (smučarski skoki), oba bosta umeščena 29. 6. na ekipnem atletskem EP v Mariboru, ter Andraž Vehovar (kajak slalom divje vode), datum bo določen pozneje.