Pravila DŠNS

Društvo športnih novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: društvo) na podlagi načela prostovoljnosti združuje športne novinarje, povezane v društvene aktive na območju Republike Slovenije in slovenskega zamejstva.

Športni novinarji se povezujejo v aktive bodisi v okviru športnih uredništev bodisi po regionalnem načelu. Vodijo jih poverjeniki društva, ki jih izbirajo aktivi izmed svojih članov. Poverjeniki so neposredno zadolženi za stik med aktivom in vodstvom društva. Aktivi delujejo v okviru določil teh pravil samostojno.

Športni novinarji se v okviru društva interesno povezujejo tudi v sekcijah, ki se posebej posvečajo posameznim športnim panogam oziroma dejavnostim.

Naziv društva je: Društvo športnih novinarjev Slovenije (kratica: DŠNS)

Sedež društva: Celovška 25, Ljubljana. Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

Društvo je član Mednarodnega združenja športnih novinarjev (AIPS) in Evropskega združenja športnih novinarjev (UEPS).

Društvo ima pečat, ki je okrogle oblike. Ob obodu je napisano ime društva – “DRUŠTVO ŠPORTNIH NOVINARJEV in v sredini pečata SLOVENIJE Pod napisom Slovenije jestilizirano pero.” Delo društva je javno.

Svoje člane obvešča društvo:

  • s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
  • preko sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da so seje organov društva javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov in organizacij.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

Cilji in naloge delovanja društva so, da:

 

  • si prizadeva za ustvarjanje kar najboljših delovnih razmer in možnosti za opravljanje poslanstva svojih članov na športnih prireditvah in tekmovanjih ter za dostopnost vseh informacij, ko so pomembne za to novinarsko zvrst,
  • prispeva k razvoju ter krepi ugled športnega novinarstva in društvenih članov v športni in širši javnosti,
  • se zavzema za etično neoporečno podobo delovanja društvenega članstva ter zastopa in ščiti njegove interese, kjer in kadar je to potrebno,
  • sodeluje s sorodnimi novinarskimi združenji doma in na tujem ter s športnimi in drugimi organizacijami na podlagi enakopravnosti in vzajemnih interesov.

Organi društva so:

 

  • skupščina,
  • izvršni odbor,
  • častno razsodišče,,
  • nadzorni odbor.

Skupščina je najvišji organ društva in jo sestavljajo vsi člani društva z veljavno društveno izkaznico in plačano članarino za tekoče leto.

Skupščini odgovarjajo za svoje delo vsi drugi organi društva, ki jim je z izvolitvijo podelila štiriletni mandat.

Skupščina društva redno zaseda vsako leto. Volilno zasedanje skupščine se opravi v koledarskih letih zimskih olimpijskih iger

Izvršni odbor lahko skliče izredno zasedanje skupščine, prav tako pa mora izredno zasedanje sklicati na pisno zahtevo najmanj 20 članov društva ali na zahtevo nadzornega odbora. Če take zahteve ne izpolni, sklic lahko opravijo pobudniki sami.

Redno ali izredno sejo skupščine je treba sklicati najmanj 14 dni pred predvidenim datumom.

Na izrednem zasedanju skupščina lahko odloča samo o vprašanjih, zaradi katerih je bila sklicana.

Način glasovanja se določi na samem zasedanju.

Skupščina društva:

 

  • sprejema, dopolnjuje in preminja pravila društva in druge akte društva,,
  • določa osnovne smernice delovanja društva,
  • voli in razrešuje svoje organe,
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun društva,
  • sklepa o poročilih in odločitvah izvršnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča,
  • odloča o prenehanju delovanja društva,
  • odloča o pritožbah zoper sklep organov društva.

Skupščino odpre predsednik društva in ji po pozdravu navzočim in gostom predlaga sprejem dnevnega reda, izvolitev tričlanskega predsedstva, zapisnikarja, verifikacijske in ob volilnih zasedanjih tudi volilne komisije. V nadaljevanju vodi zasedanje izvoljeno predsedstvo skupščine.

Sklepi skupščine se sprejemajo z večino glasov prisotnih članov. Če na skupščini ni prisotna večina članov, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je skupščina sklepčna, če je na skupščini prisotnih vsaj 10 članov.

Za odločanje o spremembah in dopolnitvah pravil je potrebna dvotretjinska večina glasov prisotnih članov.

Izvršni odbor šteje najmanj 9, največ pa 11 članov.

Skupščina voli člane izvršnega odbora tako, da izbira med predlogi kandidatov za predsednika društva.

Za predsednika društva lahko kandidira vsak član, ki ga je v kandidacijskem postopku pismeno predlagal vsaj eden izmed aktivov društva. Kandidati na volitvah nastopijo s seznamom članov, ki naj bi po njegovem mnenju sestavljali izvršni odbor v prihodnjem mandatnem obdobju.

Predsednika društva in izvršni odbor se volita tako, da skupščina s tajnim glasovanjem izbira med posameznimi predlogi. Če je predlogov več in v prvem krogu nobeden izmed njih ni deležen večine glasov skupščine, se glasovanje ponovi, vendar skupščina v drugem krogu izbira samo med tistima predlogoma, ki sta prvič prejela največ glasov.

Predsednik je lahko izvoljen le dva mandata zapored.

Izvršni odbor:

 

  • sklicuje zasedanja skupščine društva in pripravlja gradiva za njeno delo,
  • pripravlja predlog aktov društva,
  • izvaja sklepe skupščine,
  • razporeja sredstva društva,
  • pripravlja predlog finančnega načrta in zaključnega računa,
  • odloča o sprejemu novih članov,
  • opravlja vse druge posle v interesu društva med dvema zasedanjema skupščine.

Izvršni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa trikrat na leto. Na seji izvršnega odbora je treba vabiti tudi člane nadzornega odbora, častnega razsodišča in predsednike komisij izvršnega odbora, kadar je na dnevnem redu njihova problematika. Izvršni odbor sklepa veljavo, kadar je navzoča več kot polovica njegovih članov.

Izvršni odbor iz svojih vrst izbere prvega in drugega podpredsednika ter generalnega sekretarja društva.

Izvršni odbor imenuje predsednike svojih komisij ter potrjuje vodstva posameznih sekcij društva.

V svojem mandatu lahko izvršni odbor po potrebi na predlog predsednika zamenja največ tri člane in namesto njih kooptira enako število novih. V primeru, da kljub temu število članov izvršnega odbora pade pod 9, mora izvršni odbor sklicati izredno zasedanje skupščine.

Med sejami izvršnega odbora izvaja sprejete sklepe v ta namen pooblaščeni kolegij.

Za izvajanje nekaterih nalog izvršni odbor imenuje stalna ali občasna delovna telesa.

Stalne komisije izvršnega odbora so:

  • za statutarna in kadrovska vprašanja, mednarodno sodelovanje in društvena priznanja,
  • za tiskovne službe in sekcije društva,
  • za stike z aktivi, strokovne in družabne potrebe članstva.

Društvo predstavlja in zastopa predsednik, v njegovi odsotnosti pa prvi oziroma drugi podpredsednik. Predsednik društva je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta. Predsednik je odgovoren za zagotavljanje javnosti dela društva in njegovih organov.

Finančno in materilno poslovanje društva se vodi po veljavnih predpisih. Javnost finančnega in materialnega poslovanja se zagotavlja s pravico vsakega člana in organa društva do vpogleda v društveno finančno dokumentacijo.

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki predsednika izvolijo izmed sebe. Spremlja in nadzoruje delo izvršnega odbora in njegovih teles ter jih opozarja na morebitne kršitve teh pravil. Bedi nad uresničevanjem programa društva, sklepov skupščine in odločitev častnega razsodišča ter zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja društva.

Sestaja se po potrebi, sklepe načeloma sprejema soglasno in o svojem delu seznanja članstvo in poroča skupščini društva.

Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki izmed sebe volijo predsednika. Razsoja v sporih med člani kluba, člani in vodstvom društva ter v vseh tistih primerih, ko posamezni člani ali skupine kršijo etična načela društva ali delujejo proti njegovim interesom, kakor jih opredeljujejo ta pravila.

Častno razsodišče se je dolžno odzvati in presojati na podlagi pisnih pritožb članstva in organov društva, lahko pa postopek uvede tudi na lastno pobudo.

Veljavne sklepe sprejema načeloma soglasno.

O pritožbah zoper sklepe izvršnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča odloča skupščina kot drugostopenjski organ.

Zapisniki sej organov društva so dostopni vsakemu članu društva.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV DRUŠTVA

Člani društva imajo pravice in dolžnosti, ki jih opredeljujejo ta pravila. Osebno so odgovorni za uresničevanje vseh nalog in zadolžitev, ki so jih sprejeli kot člani društvenih organov in njihovih teles.

Za sprejem v društvo se lahko potegujejo kandidati, ki vsaj dve leti pretežno delujejo v športnem novinarstvu. Prošnja za sprejem mora biti podpisana od glavnega oziroma odgovornega urednika medija ali od člana IO tega medija. Predložena mora biti pisna dokumentacija o delu člana v zadnjih dveh letih, ki prosi za sprejem. Prošnje se rešujejo enkrat na dve leti, IO pa pregleda in odobri ali zavrne članstvo. Prosilcu za članstvo se poda pisna obrazložitev in ima možnost pritožbe na odločitev IO na častno razsodišče DŠNS.

Kandidati slovenske narodnosti, ki živijo na ozemlju sosednjih držav lahko zaprosijo za članstvo pod sledečimi pogoji:

  • imeti morajo stanovsko izkaznico pripadajoče države in biti morajo člani tamkajšnjega društva športnih novinarjev

ali

  • biti morajo dopisniki vsaj enega medija v Sloveniji”

Člani društva imajo pravico, da razpravljajo in izražajo mnenja o delovanju društva ter oblikujejo predloge za njegove organe, ki jih volijo in so lahko voljeni vanje.

Člani pripadnost društvu po potrebi, predvsem pristojnim osebam in športnih prireditvah in tekmovanjih, dokazujejo s člansko izkaznico. Izkaznica je veljavna le z nalepko o plačani članarini.

Izkaznica velja okroglo tretjino zneska letne članarine. Članarina za prihodnje leto se redno pobira v tekočem letu od 1. oktobra do 15. decembra. Zamudniki po tem datumu plačajo okroglo tretjino več. Članarino določa skupščina kluba z devizno klavzulo, natančne tolarske vsote za omenjene članske prispevke pa na tej podlagi sproti določa izvršni odbor.

Upokojeni športni novinarji ostanejo dosmrtni člani društva z vsemi pravicami in dolžnostmi, ne da bi morali poravnati članarino.

Obnavljanje članstva je možno samo na podlagi plačane članarine za tekoče leto. Kdor dve leti ne plačuje članarine preneha biti član društva. Članstvo preneha z izstopom, izključitvijo, neizpolnjevanjem pogojev statusa ali smrtjo. V primeru, da je posameznik član društva več kot 15 let pogoj o neizpolnjevanju statusa ne velja.

Posamezniku, ki je pomembno prispeval k razvoju in delovanju društva se dodeli na predlog IO DŠNS častno članstvo. Častnemu članu se izda posebna izkaznica DŠNS.

Izključitev iz društva je časovno omejena ali trajna kazen, ki jo izreče častno razsodišče v primerih, ko je član hudo kršil pravila društva. Izključeni član ima pravico do pritožbe na skupščino društva.

FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE

Društvo si zagotavlja finančna sredstva za delovanja s članarino in dotacijami, založniško dejavnotjo, trženjem ob prireditvah in z drugimi viri.

Nad finančno-materialnim poslovanjem društva, ki se vodi po veljavnih predpisih, bedi blagajnik društva. Blagajnika imenuje izvršni odbor.

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva.

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Društvo ima svoj žiro račun pri pooblaščeni finančni instituciji. Delo blagajnika je javno.

NAGRADE IN PRIZNANJA

Društvo lahko podeli svoja priznanja članom in drugim posameznikom, aktivom, uredništvom oziroma rubrikam ter organizacijam, ki so se izkazali ob različnih priložnostih, pomembnih za slovensko športno novinarstvo.

Za izjemne zasluge lahko skupščina društva kateremu izmed članov podeli naslov častnega člana, kar je največje društveno priznanje.

Priznanja društva se opredelijo s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme izvršni odbor.

A.) Društvo vsako leto razglasi najboljšo športnico in športnika ter najboljšo ekipo v kolektivnih športnih igrah ali individualni športni panogi v Sloveniji. Športnik leta je izbran na osnovi glasovanja vseh članov DŠNS z veljavno izkaznico in plačano članarino. IO DŠNS izbere nominirance. Za vrhunske športne dosežke lahko društvo podeli športnikom tudi druga priznanja. Posebno priznanje se lahko podeli tudi športniku slovenske narodnosti iz zamejstva za posebne dosežke v svetovnem merilu. Odločitev o teh priznanjih sprejme izvršni odbor ali od njega pooblaščena žirija.

B.) DŠNS praviloma vsako leto v Hram slavnih slovenskih športnikov, katerega lastnik in upravljalec je, razglaša najuspešnejše slovenske športnike. Pravila delovanja in izbora sprejema IO DŠNS.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Društvo preneha delovati:

 

  • s sklepom skupščine,
  • če se število članov zmanjša pod 20,
  • po samem zakonu

Ob morebitnem prenehanju delovanja društva vsa njegova imovina preide v last Društva novinarjev Slovenije.

Za spremembe pravil je pristojna skupščina društva.

Pravila začno veljati z dnem, ko jih sprejme skupščina društva in ko pristojni upravni organ za notranje zadeve ugotovi, da so v skladu z zakonom o društvih.

Ta pravila je na podlagi sprememb pravil, sprejetih 15. novembra 1990, sprejela skupščina na rednem zasedanju 28. novembra 1994 in dopolnitve in spremembne na volilni seji seji skupščine 16. maja 2002, 26. maja 2006 ter 18. maja 2012.

 

Predsednik DŠNS:

Jože Zidar
Ljubljana, 7. november 2014